Zanimiva dejstva o mravljah

damjana

Zanimiva dejstva o mravljah

Poleti jih srečujemo pogosteje kot sicer, bodisi, da nam kradejo drobtinice sendviča na plaži ali so naredili potko poleg lubenice v kuhinji. Preden planeš po spray za insekte, preberi zanimivosti o teh malih bitjih, morda si boš premislil/a...

Kot vsi insekti imajo tudi mravlje šest nog, na vsaki so trije členki. Noge mravelj so v primerjavi s telesom zelo močne in zaradi tega lahko hitro tečejo. Zanesljivo že veš, da lahko mravlja nosi tovor, ki je 20x težji od njene lastne teže.

Povprečno življenje mravlje traja od 45 do 60 dni. Kraljica (spolno zrela mravlja, ki leže jajčeca), lahko živi tudi sedem let.

Možgani mravlje imajo okoli 250.000 možganskih celic in je največji med insekti. Človeški možgani imajo 10 miljard celic, tako, da ima kolonija, ki šteje 40.000 mravelj enako velikost človeških možganov.

Znansveno se mravlja uvršča med posebno družino os. Obstaja celo 10.000 poznanih vrst mravelj.

Mravlje imajo tipalke, ki jih uporabljajo za tipanje in voh. V ustih imajo močno čeljust, ki se zapira in odpira kot škarje. Odrasla mravlja ne more gristi, niti goltati surovo hrano. Namesto tega pije sokove in tekočino, ki jo izcedi iz hrane.

Mravlja ima dva očesa, pri čemer vsako oko sestavlja več majhnih očes.

V njenem trebuhu se nahaja dva želodca. V enega gre hrana za njo, v drugega hrana, ki jo bo podelila z drugimi mravljami.

Telo pokriva čvrst oklep.

V vsaki koloniji je najmanj ena kraljica, ki leže jajčeca in ne zapusti mravljišča. Za jajčeca skrbijo mravlje delavke. Te so sterilne in imajo nalogo, da iščejo hrano, skrbijo za mlade mravlje in branijo mravljišče pred nezaželjenimi obiskovalci. Ravno mravlje delavke lahko srečaš na poti ali eventuelno na svojem krožniku.

So zelo čisti insekti. Določene mravlje delavke čistijo mravljišče, odnašajo prah in smeti, ki jih odnašajo v posebne "kontejnerje" izven mravljišča.

Mravlje so teamski igralci, to pomeni, da funkcionirajo samo skupaj. Npr. posamezna mravlja ni sposobna razlikovati smeri v iskanju vira hrane. Nekatere vrste mravelj lahko prečkajo potok tako, da naredijo most tako, se držijo ena druge.

"Delavke" sčasoma menjajo dela, ki jih opravljajo. Ravno tako, če pride do težav v mravljišču, bodo vse mravlje skupaj delale kar najbolje morejo, da bodo skupaj rešile problem.

Vsaka kolonija mravelj ima svoj vonj. Na ta način takoj prepoznajo vsiljivca. Nekatere vrste mravelj, kot je npr. rdeča mravlja, svoje mravljišče brani pred sovražniki s smradom.

Navadna črna mravlja in gozdna mravlja ne smrdita, imata pa svoj spray za obrambo - mravljično kislino. Nekatere ptice namerno dajo na perje mravlje, da bi se zahvaljujoč kislini rešile parazitov.

Nekatere vrste mravelj kradejo jajčeca iz drugih mravljišč. Mravlje, ki se izležejo, morajo delati za kolonijo tatov kot sužnje.

Mravlje delavke morajo skrbeti za jajčeca, jih razporejati po različnih oddelkih po starosti. Ponoči jih premeščajo v notranjost mravljišča, da jih zaščitijo pred mrazom.

Kadar mravlja delavka najde dober vir hrane, npr.drobtine na tleh tvoje sobe, ki si ti jih ni dalo počistiti, pusti vonj, da bi lahko hrano našle druge mravlje iz njene kolonije.

Obstaja tudi vrsta mravelj, ki jim pravimo vojaki, iz Južne Amerike. One so namadi, stalno potujejo in nosijo s sabo jajčeca. Ena kolonija ima lahko celo 700.000 mravelj.

vir: kofetek.com

Sponzor · Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 4:44 pm Naslov sporočila: Sponzor

OBIŠČITE ŠE NAŠE OSTALE PARTNERJE

siljo

Kje so pa kakšne slike?

damjana · Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 4:54 pm Naslov sporočila: mravlje

mravlje

prcko

Zanimivo, nekaterih stvari pa nism vedu

+LaRcH+

te živali mi pa niso ušeč .. razn to d so zlo marljive :wink:

damjana

men tudi ne..ko enkrat navalijo, se jih ne moreš zlepa znebiti..sploh pa faraonk!

Deeyan

kire so pa Faraonke?

siljo

To so une male oranžne :wink:

Tilchi

Ni glih lepa ane :D

Deeyan

aja, sm že mislu, da so to une tavlke

cincilator

Življenje v skupnostih in delitev dela (evsocialnost) je mravljam omogočila, da so poselile skoraj vse kopenske ekosisteme na Zemlji in postale po mnenju nekaterih najuspešnejša skupina živali sploh. Gotovo so najuspešnejše po številu osebkov, saj predstavljajo kljub majhni telesni velikosti povprečno med 15 in 20% vse kopenske biomase živali, v tropih, kjer so najštevilčnejše, pa tudi do 25%.[1] Zaradi številčnosti in organiziranosti so sposobne preživeti v pogojih, kjer posamezni osebki ne bi mogli. Kljub temu se proti severu in z nadmorsko višino število vrst zmanjšuje. Avtohtonih mravelj ni le na Antarktiki, Islandiji, delih Polinezije, Havajih in drugih odmaknjenih ali negostoljubnih otokih.[4]
Mravlja z razrezanim listom za hrano simbiontskih gliv
Mravlja z razrezanim listom za hrano simbiontskih gliv

Prehranjevalne navade mravelj ponujajo zanimivo analogijo s človeško zgodovino. Najprimitivnejše danes živeče vrste mravelj so lovci, ki plenijo hrano po okolici. Njihove kolonije so majhne ali jih ni, le od časa do časa se ustalijo in ustvarijo novo generacijo. Naslednjo stopnjo predstavljajo »pastirji in nabiralci«, sem sodi večina evropskih mravelj. Te mravlje večinoma nabirajo rastlinsko hrano in občasno plenijo druge živali, oskrbujejo pa tudi listne uši, z mano katerih se prehranjujejo. Nekatere med njimi listne uši ali druge živali, kot so gosenice metuljev iz družine modrinov (Lycaenidae) celo gojijo v svojih gnezdih. Najvišja stopnja so »poljedelske« mravlje, ki jih najbolje predstavljajo krojaške mravlje v tropskih predelih Amerike. Te mravlje se prehranjujejo z glivami, ki jih namensko gojijo v posebnih delih svojih gnezd in oskrbujejo z razrezanimi listi rastlin.

Njihov vpliv na ekosistem ponazarjajo tisoči rastlinskih in živalskih vrst, ki so razvile takšne in drugačne prilagoditve, povezane z mravljami. Pri stotinah rastlinskih vrst v skoraj 40 družinah so razvite posebne strukture, namenjene za njihov življenjski prostor. Mravlje te rastline v zameno za prebivališče branijo pred rastlinojedi. Mnoge rastline izkoriščajo mravlje za raznašanje semen (temu pojavu pravimo mirmekohorija). Poleg živali, ki jih mravlje gojijo v svojih gnezdih, se v mravljiščih naselijo tudi zanje škodljive živali. V ta namen več kot 2000 vrst členonožcev posnema telesno obliko, barvo, teksturo in celo vedenje mravelj. Te živali živijo v mravljiščih kot zajedavci ali plenijo mravlje.