TESTENINE NA 1001 NAČIN

damjana

Popečeni špageti s šunko

Sestavine
Paradižnik - svež 3 kosi
Bučke 1 kos
Šunka 250g
Jajce - kokošje 4 kosi
Sladka smetana 4 žlice
Sol
Poper
Špageti 250g
Maslo 30g
Peteršilj

Priprava

Narežemo paradižnike, bučko in šunko.

Razžvrkljamo jajca in smetano. Solimo, popramo in dodamo 1 žlico mešanih dišavnih zeli.

V osoljeni vodi skuhamo špagete in jih odcedimo. V teflonski ponvi jih na malo maščobe na hitro popečemo.

Primešamo zelenjavo in šunko.

Prelijemo z jajčno smetano.

Na srednje močnem ognju pečemo v pokriti ponvi od 8 do 10 min, da zmes zakrkne. Medtem ponev večkrat potresemo, da se jed ne prime dna.

Pečeno omleto iz špagetov predenemo na velik krožnik. Potresemo s nasekljanim peteršiljem.

vir:mojirecepti.com

Sponzor · Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 5:09 pm Naslov sporočila: Sponzor

Potrebujete pomoč pri pisanju prošnje?Kliknite TUKAJ
Preberite si priročnik 5 Korakov do Sanjske Zaposlitve
Želite tudi vi uspeti v internetnem poslu?Kliknite TUKAJ

damjana · Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 5:20 pm Naslov sporočila: zgodovina testenin

zgodovina testenin

Precej razširjeno mnenje, da so testenine iznašli Kitajci in da jih od tam okoli 1290 na naše krožnike prinesel Marko Polo, ne drži. Testenine so (smo) v Evropi poznali že veliko prej, preden se je vrli Marko vrnil iz Kitajske. Res pa je, da je od tam prinesel špagete iz sojine moke. Izvor testenin na evropskih tleh sega v čas starih Rimljanov, saj je znameniti rimski kuhar Apicius kaj kmalu po Kristusovem rojstvu v svoji knjigi zapisal nekaj, kar je, po opisih sodeč, zelo podobno lazanji. Okrog leta 1000, torej mnogo pred Markovim povratkom, pa se je v takratnih bukvah pojavil še prvi ohranjeni recept za testenine z naslovom Umetnost kuhanja siciljanskih testenin. Prve testenine so v Evropi potemtakem zakuhali na sicilskih kuriščih, tja pa so jih skoraj zagotovo prinesli Arabci, ki so takrat Sicilijo upravljali. Tako je Palermo postal prva evropska prestolnica testenin, saj so podjetni Siciljanci kaj kmalu pričeli tudi s proizvodnjo rezancev, nato pa še z njihovim izvozom po vsej Evropi in tudi po arabskem svetu. Testeninska gripa se je nato razširila v Ligurijo, kjer so se testenine imenovali fidei. V 15. stoletju se je proizvodnja testenin v Liguriji tako močno povečala in razširila, da so leta 1574 v Genovi ustanovili Društvo “testeninarjev”. Zadeva pa je postala dokončno resna, ko so tri leta pozneje v Savoni spisali pravilnik Regolazione dell’Arte dei Maestri Fidelari ali po naše Pravila umetnikov - kuharjev testenin. No, čeravno je na papirju vse lepo pisalo, pa so vse do 18. stoletja maso za testenine še vedno delali na starinski način. Testeninarski mojster je sedel na dolgi klopi in maso mešal z nogami. To pa je neapeljskega kralja Ferdinanda II. tako motilo, da je najel izumitelja Cesara Spadaccinija, ki je človeške noge nadomestil z napravo, ki je delo človeških nog zelo dobro oponašala. Po tem izumu so leta 1740 beneške oblasti dale podjetnemu Paolu Adamiju dovoljenje za odprtje prve tovarne testenin. Oprema v takratnih tovarnah je bila preprosta, uporabljali so mešalne naprave namesto nog in rezalne naprave namesto rok, naprava za sušenje pa je bilo še vedno sonce. Da je proizvodnja testenin lahko odličen posel, se je nato posvetilo še Neapeljčanom. V industrijo testenin so uvedli stroje na veter in vodo, leta 1884 pa uporabili prvi stroj na parni pogon in tako je industrija testenin zacvetela. Na trgu so se pojavile testenine najrazlič nejših oblik, saj je posamezna tovarna izdelovala tudi do 200 različnih izdelkov iz testa. V tem času so testenine pričeli tudi umetno sušiti, to pa je pripeljalo do tega, da so se testenine razširile na vse konce sveta. Razen po Italiji pa so se testenine hitro razširile tudi po Ameriki, kamor so jih odnesli izseljenci. Danes lahko mirno rečemo, da so Italijani iz testenin razvili pravo umetnost, ki se odraža v najrazlič nejših barvah, okusih, predvsem pa oblikah testenin. Izmislili so si več vrst rezancev, makaronov, špagetov, polžkov, školjk, spiral, svedrov, metuljčkov, peresnikov, kanelonov, tortelinov, raviolov, lazanj in drugih testenih dobrot. K testeninam so domislili tudi številne okusne in barvite omake. Tako neapeljske špagete zalivajo z bolonjsko omako, fettucine postrežejo s smetanovo ali gobovo omako, rezance pa krasijo z ligurijsko omako ali pestom. Pripravljanje domačih testenin je v Italiji še dandanes pravi obred, recepti, ki se prenašajo iz roda v rod, pa so postali v marsikateri hiši sestavni del družinskega premoženja. Kljub številnim receptom pa si je samo s ščepcem domiš ljije še danes mogoče izmisliti kakšno novo, svojo najokusnejšo in najbolj dišečo testeninsko jed. Morebiti so testenine tudi zaradi tega postale ob picah in rižotah ena izmed najbolj znanih italijanskih specialitet.

vir:revijakapital.com

damjana · Objavljeno: Sre Jul 30, 2008 5:22 pm Naslov sporočila: Karbonara z rukolo

Karbonara z rukolo

Sestavine:
500 g špagetov
10 g pancete ali pršuta ali kuhane šunke
nasekljana rukola
1 dcl smetane
3 jajca
olivno olje
bazilika
origano
ol in poper
nariban parmezan

Priprava: V ponev vlijemo malo olivnega olja in na njem na hitro prepražimo panceto (pršut, šunko). V skodelo za stepanje vlijemo smetano, dodamo jajca in vse skupaj dobro premlatimo. Ko so testenine kuhane, jih odcedimo in stresemo v ponev ter polijemo z jajčno omako ter dodamo še baziliko, origano, sol, poper in rukolo. Vse skupaj hitro in dobro premešamo. Pred serviranjem jed posipamo še z naribanim parmezanom. Orglarji, ki so si karbonaro izmislili, so namesto smetane v jed dodajali tudi drobljen ovčji sir. Pa še to, da bi bila karbonara sočna, jajca nikakor ne smejo zakrkniti.

vir:revijakapital.com

damjana

Polžki s bučkami in jurčki

30 dag polžkov
5 dag jurčkov
2 bučki
1 čebula
3 jajca
1 strok česna
sol
bazilika
timijan
poper
svež peteršilj
malo masla
žlica drobtin
10 dag sira

Polžke skuhamo, splaknemo ter odcedimo. Čebulo nasekljamo in popražimo, dodamo na koščke narezane bučke in namočene jurčke. Dušimo do mehkega. Pekač namažemo in potresemo z drobtinami. Najprej stresemo v pekač polžke, dodamo bučke in jurčke, potresemo s timijanom, baziliko, posolimo, popopramo in prekrijemo z lističi sira. Vse prelijemo z žvrkljanim jajcem in zapečemo cca 20 min pri 200 C. Serviramo s solato.