Preverjanje resničnosti medicinskih mitov

damjana

Ali uživanje velike količine vode resnično koristi zdravju? Ali zatemnjena luč resnično škodi vidu? Ali človek resnično uporablja le deset odstotkov svojih možganov? Ali britje resnično povzroča rast debelejših dlak? Ali nohti po smrti še vedno rastejo?

Kakšni so odgovori na ta vprašanja?

Študija ameriških raziskovalcev je pokazala, da za nekatera najpogostejša človeška prepričanja prav za prav ni znanstvene razlage in gre le za tako imenovane »medicinske mite«.

Raziskovalci ugotavljajo, da so nekatera prepričanja popolnoma zgrešena, za druga pa ni trdnih dokazov.

Raziskovalci z oddelka za medicino univerze v Indiani so se odločili poiskati dokaze za nekatera najpogostejša človeška medicinska prepričanja.

Najprej so ugotovili, da ne obstaja prav noben zadosten dokaz, ki bi podpiral potrebo pitja osmih kozarcev vode dnevno. Prav za prav predhodne študije nakazujejo na to, da človek dnevno potrebo po tekočini zadovolji s sokom, z mlekom, s kavo, čajem ipd. Prav tako so študije opozorile, da je prekomerno uživanje vode lahko škodljivo.

Prepričanje, da človek uporablja le deset odstotkov svojih možganov, je popolnoma napačno. Magnetne resonance možganov so pokazale, da prav noben del možganov ni neaktiven.

Tudi rast nohtov po smrti je najverjetneje le optična iluzija, do katere pride zaradi umikanja kože po smrti človeka. Rast nohtov zahteva zapleten proces, delovanje hormonov, ki pa po smrti niso prisotni.

Podoben je tudi odgovor na vprašanje, ali britje povzroča potemnitev in odebelitev dlak ter njihovo hitrejšo rast.

Videz debelosti in grobosti dlak po britju je mogoče pripisati ostremu strnišču, ki nastane kmalu po britju.

Po drugi strani strokovno prepričanje razlaga, da branje pri zatemnjeni luči ne škodi očem, prav tako so precej skopi dokazi, ki podpirajo prepoved uporabe mobilnih telefonov v bolnišnicah zaradi elektromagnetnih motenj.

Uživanje purana in aminokislin, ki jih vsebuje, pa ne povzroča zaspanosti. Prav za prav puran, piščanec in sesekljano meso vsebujejo približno enako količino aminokislin, ki naj bi vplivale na utrujenost.

Raziskovalci so pojasnili, da lahko vsak obilen obed povzroči zaspanost, saj se med obedovanjem upočasni krvni obtok in dotok kisika v možgane.

Znanstveniki so povedali, da je večina teh medicinskih mitov sicer neškodljivih, vendar pa menijo, da bi ljudje morali poznati resnico.

vir:svarog