slavko Moderator

Pridružen/-a: Ned Jul 2005 8:53 Prispevkov: 279
Kraj: slovenija 10531.50 V.EUR
|
Listne uši
Listne uši sodijo med najpogostejše rastlinske škodljivce. Škodo delajo s sesanjem rastlinskih sokov. To pa ni vsa škoda, ki jo povzročajo, saj so tudi nevarni prenašalci virusnih bolezni, proti katerim pa nimamo nobenega ustreznega zdravila. Zato je zatiranje listnih uši zelo pomembnoopravilo. Listne uši se pojavijo na rastlinah že zelo zgodaj. Tako se na vrtnicah pojavijo listne uši lahko že meseca februarja, če je vreme nekoliko toplejše. Tem ušem pa ne škoduje niti mraz, saj brez težav vzdržijo tudi več kot 10 stopinj C pod ničlo, česar ne vzdrži noben človek.
Uši prezimijo v obliki zimskih jajčec iz katerih se spomladi izležejo ličinke, ki imajo tudi krila, da lahko odletijo še na sosednje rastline. Čez celo leto pa se uši razmnožujejo jalorodno, kar pomeni, da samice ne potrebujejo samcev za oploditev. Ti se pojavijo zopet jeseni, ko oplodijo samice, da izležejo zimska jajčeca, ki bodo prezimila.
Tam, kjer se pojavijo listne uši, kaj kmalu opazimo lepljivo listje. Včasih so rastline prav pokapljane s sladkim sokom, zaradi česar se pojavijo na njih muhe, ose , mravlje in številni drugi insekti. To so sokovi, ki jih izločajo uši. Saj uši ne porabijo za svojo prehrano niti 10 % soka, ki so ga posesale. Tega izločijo skozi dve žlezi, ki sta na zadku. Če opazujete uši na rastlinskem pooganjku, boste videli, da so uši postavljene na glavo, ko sesajo sok. Preden se na zadku pojavi kapljica soka, se uš nekoliko nagne, da lahko potem kapljico soka izstreli čim dalj od sebe, da ne bo sama pokrita z medeno roso.
Ker je sladki sok hrana za mravlje, te skrbijo zgodaj spomladi tudi za razširjanje listnih uši. Ob skrbnem opazovanju lahko vidimo, da mravlja poizkusi skoraj vsako uš odtrgati od poganjka, v katerega je prisesana. Če ji to uspe, jo odnese drugam, da bo imela dovolj sladkega soka.
Zato moramo biti pozorni, ko spomladi opazimo na naših rastlinah mravlje, kako se sprehajajo. To je znak da imamo rastline napadene od listnih uši, ali pa bodo v najkrajšem času. Saj nam jih bodo prinesle mravlje.
Zatiranje listnih uši pa je pogosto težavno, ker poznamo več vrst uši. Večina je takšnih, da se skrije v listje, ki se zaradi sesanja soka prične zvijati. Tako so že po nekaj dnevih uši popolnoma varne, zavite v listih. Pri kalini, ki je najpogosteje uporabljena rastlina za živo mejo, se zaradi napada kalinine listne uši listi zvijejo, kar je razvidno tudi iz fotografije. Podobno je tudi pri mnogih drugih rastlinah. Znani pa so tudi primeri, kot je smrekova uš, da je ta skrita v posebnih storžkih, kar pomeni, da je popolnoma zavarovana pred naravnimi sovražniki, vremenom in insekticidi.
Listne uši imajo številne naravne sovražnike, med katerimi je pikapolonica med najbolj nevarnimi. Z ušmi se hranijo tudi tenčičarice, strigalice, zlata minca, pa tudi ptice. Kljub temu, da imajo veliko naravnih sovražnikov, pa se ni treba bati, da bi jih ti uničili. Njihov razvoj je namreč mnogo prepočasen. Saj imajo listne uši v posameznih letih tudi po 20 in več rodov v enem letu. Zato nam ne preostane drugega, kot da jih redno zatiramo. Za zatiranje pa uporabljamo insekticide. Pri tem pa je priporočljivo, da jih menjamo, da ne bi postale uši prehitro odporne na posamezne pripravke.
  
|