Fitofarmacevtski pripravki ali pesticidi ?

slavko

Fitofarmacevtski pripravki ali pesticidi?

V zadnjih dneh mediji veliko pozornosti posvečajo zakonu, ki ga pripravlja vlada o liberalnejšem dostopu do fitofarmacevtskih pripravkov, bolj znanimi pod imenom PESTICIDI. Polemika se je do dobra razvnela na TV Slovenija v torek. Povabljeni pa so bili sami takšni, ki naj s svojimi nastopi razburkajo gledalce, da bodo zamegljeni od resnične problematike. Anton Komat je v zadnjih 20 letih postal tako rekoč strokovnjak za vse in prav čudim se, da ga ni TV predlagala za predsednika države. Saj bi v hipu rešil ne samo Slovenijo, temveč ves svet. Vrata TV in Radija so mu odprta na široko. Njegove prispevke pa po dolgem in počez objavljajo tudi vsi časopisi. Nihče pa se ne vpraša, od kod temu veleumu tolikšno znanje, če pa ga mnogi poznajo iz precej drugačnih, vse preje kot poštenih dejanj. Vendar o tem kdaj drugič. Ta umetnik, ki pravi da je samostojni raziskovalec, prikazuje in primerja človeka z čebulico. Če sem iskren ima tu celo nekaj malega prav, vendar v obrnjenem smislu. Da je čebula in ves ostali rastlinski svet mnogo pametnejši od človeka. Saj so rastline najpopolnejša živa bitja na svetu. Človek jih ne bo v njihovem razvoju nikoli dosegel, ker bo preje uničil sebe in ves svet. Rastline so se nekoč znale same braniti pred škodljivci, dokler ni v njihov razvoj posegel človek. To pa pomeni, da smo danes dolžni skrbeti tudi za rastlinsko varstvo in ne samo za svoje in živalsko varstvo.
Varstvo rastlin je tema, katero si pogosto sposodijo tako politiki, kot novinarji. Oboji pa so žal mnogo premalo podkovani, da bi lahko o njej pošteno sodili. Pa začnimo najprej pri imenu PESTICIDI. Vsi po vrsti uporabljajo to grdo angleško besedo, ko pa imamo lep slovenski izraz sredstva za varstvo rastlin, pred boleznimi in škodljivci. Stroka pa uporablja naziv fitofarmacevtska sredstva.
Mnogi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin so strupeni, vendar so strupena tudi mnoga zdravila. Načeloma ima vsako gospodinjstvo med svojimi čistili mnogo hujše strupe, od številnih sredstev za varstvo rastlin. Celo kuhinjska sol je v prevelikih količinah hudo strupena, celo 4 krat bolj, kot nekateri pripravki za varstvo rastlin. Hoda obremenitev za okolje je vse več detergentov. Vendar ti so namenjeni naši čistoči in je z njimi vse v najlepšem redu. Huda obremenitev je promet, pa tovarne z zastarelo tehnologijo. Ne nazadnje povejmo še to, da je hudo nevarno ogrevanje z vsemi fosilnimi in drugačnimi gorivi. Kolikokrat se dogodi da cisterna s kuriolnim oljem izgubi veliko količino olja kar na cesti. V jeseni je v Ljubljani cisterna zalila vsaj pet ulic na Galjevici in Ižanki, pa so novinarji vse to spregledali. Omenim naj samo še eno priljubljeno dejavnost Slovencev, to je uničevanje pvc embalaže in drugih odpadkov. Kurjenje teh snovi je smrtno nevarno, pa se tako imenovani ekologi ali samostojni raziskovalci o tem ne upajo spregovoriti.
Če se vrnemo k varstvu rastlin, nam mora biti jasno, da nam tako zdravega sadja in zelenjave, kot si jih sami pridelamo doma, ne more nihče prodati. Ti pametnjakoviči pa prepovedujejo in onemogočajo svojo lastno samo oskrbo s zdravimi pridelki. Blaga, kakršno je v trgovini pa tako nihče ne kontrolira. Poglejte si fotografijo zlatega delišesa, ki prikazuje kakšna so jabolka, ki so bila škropljena in kakšna so če jih ne varujemo pred boleznimi in škodljivci. To pa še ni vse; zavedati se moramo, da so zdrava samo tista jabolka ali pa katero koli sadje ali vrtnine, ki so brez bolezni. Rastlinske bolezni, kot so rje, plesni in druge nadloge do sedaj niso še nikoli napadle človeka. Vendar pa lahko povzročijo skopaj z drugimi dejavniki hude težave. Uživanje plesnivega kruha je lahko smrtno nevarno, pa ga povzroča čisto navadna gliva, podobna tistim, ki napadajo naše sadje in druge rastline.
Iskati pomoč pri čebelarjih, ki pogosto sami ne vedo kaj delajo pa je naravnost smešno. Uporabniki sredstev za varstvo rastlin in čebelarji morajo sodelovati, saj so neločljivo povezani. Zaradi neznanja je pogosto prihajalo do pomorov čebel. Vendar roko na srce, koliko čebel je pomrlo zaradi uporabe sredstev za varstvo rastlin, ki niso bila registrirana za uporabo v čebelarstvu, so pa bila cenejša od veterinarskih proizvodov, namenjenih za uporabo v čebelarstvbu. Če hočemo priti do resnice, moramo predstaviti tako eno kot drugo stran.
Statistika je lahko v rokah znanstvenika dober pripomoček v rokah šarlatana pa hudo nevarno orožje. Gospe in gospodje ali kdo med vami slučajno ve, kdo je največji porabnik fitofarmacevtskih sredstev v naši državi. So to kmetje, vinograniki, sadjarji ali vrtičkarji. Rekli boste vsi ti, saj je tako javno označil Gospod Komat. NAPAKA! Največji porabnik fitofarmacevtskih sredstev so golf igrišča. Vsi ki igrate golf, se spomnite tega, posebno če boste igrali na Krasu. Saj je ta še posebej občutljiv.